Ocenjevanje odličnosti rezultatov

Primer iz prakse

Potrebujete unikatno storitev? Kontaktirajte nas


V predhodni objavi RADAR – dleto in kladivo poslovne odličnosti smo pisali o tem, da metodologija RADAR predstavlja podlago za ocenjevanje odličnosti v obliki zaporedja enostavnih vprašanj, na katere iščemo odgovore in pojasnila. Tokrat bomo nekoliko podrobneje pojasnili, kakšni kriteriji stojijo za odkrivanjem odličnosti z vidika doseženih rezultatov. Kakor prikazujemo na sliki 1, uporabljamo za ocenjevanje odličnosti rezultatov nekoliko drugačne kriterije kot za ocenjevanje odličnosti načinov dela, ki nas pripeljejo do teh rezultatov.

Ocenjevanje odličnosti poskušajmo najprej pojasniti nekoliko bolj plastično na primeru nadobudnega šolarja ali šolarke. Najprej se moramo seznaniti, kakšen napor vlaga šolar/ka v svoj razvoj, torej koliko časa se uči, kako pogosto se uči, na kakšen način se uči ter kaj vse še dela poleg učenja, da bo postal/a človek z veliko začetnico. Ali se ukvarja s športom, z glasbo, s plesom oziroma kakšno drugo prostočasno dejavnostjo, ali pomaga tudi svojim sošolcem, ko ti potrebujejo njegovo/njeno pomoč, in kaj dela, ko nič ne dela. Vse te dejavnosti v končni fazi pripeljejo do rezultatov, ki se kažejo v uspehu pri posameznem predmetu, v skupno doseženem uspehu ob koncu leta, v dosežkih pri športu, glasbi ali plesu in v njegovem/njenem splošnem zdravju in počutju.


kriteriji-ocenjevanja-odlicnosti-po-modelu-efqm
Slika 1: Kriteriji ocenjevanja odličnosti po modelu odličnosti EFQM

Če pogledamo na dosežene rezultate v nekajletnem obdobju, na primer od petega do devetega razreda osnovne šole, lahko hitro ugotovimo, ali naš nadobudnež napreduje, nazaduje ali ohranja raven doseženih rezultatov. Prav tako lahko hitro ugotovimo, kakšen je v primerjavi s svojimi vrstniki, od katerih se lahko kaj nauči, ne glede na to, od kod so ti vrstniki. Na zelo podoben način ocenjevalci odličnosti ocenjujejo podjetje, pri čemer je seveda vsebina ocenjevanja popolnoma drugačna kot pri ocenjevanju odličnosti našega nadobudneža, ki smo ga vzeli za primer.

A kakor pravi Đorđe Balašević v svoji pesmi o petelinu: »Princip je isti, sve su ostalo nijanse«.

Primer iz prakse: analiza števila poškodb na delovnem mestu

Odličnost ocenjujemo vedno le na podlagi objektivnih dokazil, med katere sodijo vsebine, zapisane v različnih dokumentih, z intervjuji zbrani podatki z izbranimi posamezniki ali skupinami zaposlenih ter neprikrito opazovanje dela in splošnega vzdušja v podjetju. Na podlagi vseh zbranih podatkov in informacij si ocenjevalec torej začne ustvarjati mnenje o odličnosti podjetja ter pri tem išče odgovore na vprašanja, ki jih bomo pojasnili na primeru analize števila poškodb na delovnem mestu v podjetju Adria Mobil.

Kot je razvidno s slike 2, rezultat prikazuje večletno gibanje (2011–2015) števila poškodb na delovnem mestu. Vsako leto je število poškodb primerjano s podjetjem Podgorje Šentjernej, d. o. o, ki je imelo dolga leta manj poškodb in se zato lahko od njih kaj naučimo. Prav tako razberemo, da si je vodstvo podjetja Adria Mobil že leta 2011 zastavilo za cilj doseči nič poškodb na delovnem mestu. Glede na to, da je zmanjševanje števila poškodb posledica sistematičnega dela, obstaja velika verjetnost, da bo tudi v prihodnje poškodb na delovnem mestu zelo malo ali celo nič. Zato smo lahko prepričani, da so ukrepi, ki so do tega pripeljali, učinkoviti in pravi. S tem smo razkrili prve štiri kriterije ocenjevanja odličnosti doseženih rezultatov:


poskodbe-na-delovnem-mestu
Slika 2: Število poškodb na delovnem mestu EFQM

  • Kriterij 1: Opazovanje gibanja kazalnika za vsaj tri leta (v našem primeru je rezultat prikazan za obdobje 2011–2015 in izkazuje zelo ugodno gibanje).
  • Kriterij 2: Ali so skladno s strateškimi usmeritvami podjetja postavljeni primerni cilji, ki se tudi dosegajo (v našem primeru je bil od leta 2011 dalje cilj doseči nič poškodb na delovnem mestu, ki je bil v letu 2015 tudi dosežen).
  • Kriterij 3: Ali se skladno s strateškimi usmeritvami podjetja izvajajo primerjave s podjetji, od katerih se lahko kaj naučimo, in ali so te primerjave za nas ugodne (v našem primeru smo primerjali rezultat s podjetjem Podgorje Šentjernej, d. o. o in se postopoma približevali njihovim dosežkom, dokler nismo bili v letu 2015 boljši od njih).
  • Kriterij 4: Ali obstaja zaupanje, da bodo taki rezultati doseženi tudi v prihodnje (o ukrepih sicer še nismo govorili, a kakršnikoli so že bili, so postopoma pripeljali do nič poškodb na delovnem mestu v štirih letih).

Pa so opazovani rezultati sploh pomembni?

Vendar obstaja še drugi sklop kriterijev odličnosti rezultatov, ki govori o tem, ali so opazovani rezultati sploh pomembni. Primer, ki ga obravnavamo, je strateško pomemben za vsako organizacijo, saj namreč noben delavec ne pride na delo z željo in s ciljem, da bi se poškodoval. Prav tako nobeno podjetje ne želi sloveti kot organizacija, ki ne skrbi za varnost svojih delavcev, saj bi tak ugled kaj kmalu vplival na to, da ljudje ne bi želeli delati v takem podjetju. S tem bi podjetje izgubilo možnost zaposliti najboljše kadre, saj smo ljudje razumska bitja in bi verjetno šli raje delat v bolj varno okolje, četudi za nekoliko manjši zaslužek. In ko opazujemo odličnost rezultatov, moramo razbrati tudi, ali predstavljen rezultat prikazuje le ozek segment poškodb, na primer le poškodbe na montaži, ali seštevek števila poškodb v celotnem podjetju.

V primeru prikazanega rezultata na sliki 2 tega ne moremo zanesljivo razbrati, zatorej tega kriterija odličnosti ne moremo oceniti le na podlagi informacije, podane v grafu, temveč moramo stopiti tudi v sektor Organizacija in kadri ter z intervjujem preveriti, ali prikazan rezultat velja za vse oddelke v podjetju. Zadnji kriterij odličnosti je povezan z verodostojnostjo rezultatov oziroma drugače povedano, z zaupanjem v prikazane rezultate. To pomeni, da med ocenjevanjem odličnosti preverimo, kako, če se zgodi poškodba na delovnem mestu, poleg sanacije poškodbe sistem evidentiranja zagotovi, da evidentiramo vsako poškodbo in seveda sprožimo korektivne ukrepe, da do takih poškodb v prihodnje ne bi več prišlo. S tem smo razkrili drugi sklop kriterijev ocenjevanja odličnosti rezultatov:

  • Kriterij 5: Kako pomemben je rezultat za organizacijo in za enega od deležnikov, v našem primeru zaposlene. V drugih primerih so deležniki lahko seveda tudi kupci, širše družbeno okolje, lastniki in še mnogi drugi.
  • Kriterij 6: Verodostojnost ali stopnja zaupanja v pravilnost zajema in prikaza rezultata.
  • Kriterij 7: Razčlenjenost opazovanega rezultata na vsa področja, kjer je to potrebno in primerno.

Za zaključek se vprašajmo še enkrat, zakaj sploh ocenjujemo odličnost organizacije? Ključni cilj je iskanje odgovorov na vprašanje »Ali je to, kar delamo danes, še primerno, glede na to, kar želimo postati/doseči “jutri”?«. Predstavljeni kriteriji ocenjevanja odličnosti rezultatov nam torej služijo kot pomoč pri odkrivanju področij, kjer obstoječi načini dela ne dajejo več želenih učinkov in kjer velja resno razmisliti o spremembi načinov dela.

“Skoraj nesreče”

Med ocenjevanjem odličnosti rezultatov se moramo vprašati tudi, katerih informacij nismo pridobili, in preveriti, ali jih nismo dobili zato, ker nismo vprašali za njih, ali zato, ker jih podjetje ni prepoznalo kot pomembne, da bi nam jih pokazalo. Na našem primeru števila poškodb na delovnem mestu nas tako razmišljanje pripelje v smer, da se vprašamo, ali podjetje spremlja in meri tudi dogodke, ki bi »skoraj» pripeljali do poškodbe, vendar zaradi nekega srečnega naključja niso. To je tako kot, ko vozimo avto in zaradi neprevidnosti (pogled na telefon, zamišljenost zaradi težav doma ali v službi, pogovor z otrokom na zadnjem sedežu in drugo) zapeljemo čez rdečo luč v križišču, a na srečo ni nobenega voznika, ki bi hkrati zapeljal v križišče ob zeleni luči. Taka »skoraj nesreča« je dragocen vir informacij, da nekaj delamo narobe, in spodbuda, da spremenimo načine dela (vožnje), da bi delo potekalo še bolj varno in bi bila verjetnost poškodb še manjša. Če ocenjevalec ugotovi, da neka organizacija ne spremlja »skoraj nesreč«, je to lahko eno od njegovih priporočil za izboljšanje odličnosti na opazovanem področju.

S tem smo se seznanili s kriteriji za ocenjevanje odličnosti na primeru enega ozkega področja delovanja, a zavedati se moramo, da je v organizaciji veliko različnih področij, ki jih je pri ocenjevanju odličnosti treba preveriti. Zato je pomembno, da zna vsak zaposleni, in med njimi še posebej vodje, narediti samooceno lastnega področja dela ter poiskati odgovore na vprašanja, na katere rezultate njegovo delo vpliva, kakšno stopnjo odličnosti že dosega ter kateri ukrepi so potrebni, da bi stopnjo odličnosti še povečal.

dr. Nenad Savič

*  Zapis je bil v nekoliko spremenjeni obliki prvotno pripravljen za interno revijo Adriaš.si (december 2016) podjetja Adria Mobil.