Gazele – najhitreje rastoča podjetja

Ker so gazele samozavestne, inovativne, prodorne in drzne, se praviloma niti ne ukvarjajo preveč s konkurenco, kajti znajo prepoznati tržne niše in način ponudbe, po kateri se jasno razlikujejo od konkurentov.

Potrebujete unikatno storitev? Kontaktirajte nas

Sedaj je raj za razvijalce ker imamo dostop do vsega, le lastne ideje je potrebne imeti«, mi je v letošnjem intervjuju zaupal Radko Luzar, direktor L-tek Elektornika, sedaj že srebrna gazela 2013, ter dodal, »iz krize mora podjetje priti še močnejše«. Ta misel se navezuje na uporabo znanja s katerim gazele zagotavljajo izdelke ali storitve z visoko dodano vrednostjo, ki se letos giblje med finalisti nekaj nad 40.000 € do skoraj 95.000 € na zaposlenega. Tam kjer drugi vidijo težavo, razvojno usmerjene gazele vidijo priložnost.

Ker so gazele samozavestne, inovativne, prodorne in drzne, se praviloma niti ne ukvarjajo preveč s konkurenco, kajti znajo prepoznati tržne niše in način ponudbe, po kateri se jasno razlikujejo od konkurentov. Seveda imajo konkurenco, seveda jim konkurenca tudi sledi, vendar je njihova značilnost, da se tudi razvojno trudijo biti vedno vsaj korak pred njo.

Njihova značilnost je tudi, da vidijo poslovne priložnosti tam, kjer jih drugi spregledajo in da takrat, ko jih zaznajo, tudi hitro izkoristijo. Poslovne priložnosti prepoznajo kot časovno okno, ki je le nekaj časa odprto, potem pa se zapre in s tem izgine tudi priložnost. Ali jo izkoristi kdo drug ali pa se okoliščine tako spremenijo, da izgubi svoj pomen.

Gazele oziroma njihovi lastniki gradijo tudi dolgoročna partnerstva na spoštljivih osebnih odnosih s partnerji iz tujine. Prav fascinantno je, če ne že šokantno, kako je ta vzorec ponovljiv. Pravzaprav ne poznam zgodbe med gazelami, da bi nekdo izpostavil, da mu je partner iz slovenskega okolja pomagal zrasti. Ne, vedno so to bili tujci in pogosto so med njimi Avstrijci. Kupec iz Avstrije, pravi na primer Radko Luzar, mu je na primer celo sam dvignil cene za 20 odstotkov, ker je njihova politika, da želijo imeti zdrave dobavitelje. Tuji partnerji ne iščejo le poceni delovne sile, iščejo predvsem znanje in na znanju temelječe rešitve.

m_gazela-2013

Poleg mnogih novih kandidatov za gazele se v vsakoletne izboru najde celo vrsto kandidatov, ki so že bile v preteklih letih uvrščene med regijske gazele ali celo v finalni izbor gazel. Kaj nam to pove o njih? Ta podjetja so že v mnogo boljših časih dosegala hitro rast in izjemne rezultate in take rezultate dosegajo tudi sedaj, v časih najhujše gospodarske krize. Ne popuščajo. Nasprotno, v zaostrenih gospodarskih razmerah osvajajo trge in kupce tudi tam, kjer so konkurenti že obupali.

Tudi v skrbi za zaposlene ne popuščajo. Ne slišimo, da bi pri njih zaposleni štrajkali, ne beremo, da jim direktorji ne plačujejo socialnih prispevkov ali celo fiktivno prikazujejo plačila kreditov, ki jih potem spravljajo v svoj žep. Veselje jih je opazovati, kako uspevajo s sodelavci, ki jim zagotavljajo kreativno okolje in neomejene možnosti dokazovanja ter jim dajejo namesto togih pravil, pametna priporočila je misel dr. Jožeta Dediča, vodja področja razvoja strojne opreme v podjetju Cosylab. Radko Luzar pa pravi:

»Jaz sem lastnik, direktor, snažilka, hišnik, viličarist in prijatelj vseh zaposlenih. Brez tega ne gre in v tem neizmerno uživam”.

Tudi rahločutna skrb za družbeno odgovornost je stalno prisotna od pomoči v lokalnem okolju, do pozornosti za nesreče v daljnih in tujih okoljih. Izjemno simpatična in spoštljiva je bila gesta podjetja XLAB, srebrne gazele 2010, ko so spontano pomagali Japonski ob njihovi trojni nesreči, potresu, cunamiju in jedrski katastrofi. A tudi ohranjanje domačega znanja na pogoriščih nekoč uspešnih podjetij je vredno pozornosti. Lotrič meroslovje tako ohranja znanje meroslovja v Selški dolini, že omenjeni L-tek Elektronika nadaljuje tradicijo Iskre iz Šentjerneja in da ne omenjam ekipe iz podjetja Dewesoft, zlate gazele 2012, ki svetu nudi znanje in izkušnje merjenja vibracij strojev temelječo na izkušnjah iz zasavskih revirjev.

Da znajo slovenske gazele uspešno zagotavljati visoko rast poslovnih prihodkov vemo, saj se indeks te rasti med finalisti ne glede na krizo giblje, od 200% pa tudi do preko 1000%. Kakšni poslovni modeli stojijo za tako uspešnimi zgodbami? Zanimiva vprašanja, ki odkrivajo tančico z uspešnih poslovnih modelov so, kdo so njihovi kupci, kako kupce (na)vežejo nase in kako zagotavljajo prenos dodane vrednosti iz podjetja na kupca. Nekaj odgovorov na ta vprašanja dobimo, če pogledamo na hitro rastoča podjetja z vidika razvoja dodane vrednosti za kupce kajti med njimi prepoznamo tri tipe podjetij:

V prvi tip podjetij uvrščamo taka, ki uspešno nudijo svoje visokokakovostne storitve ali produkte, ne glede na to ali jih razvijajo sama ali prevzemajo od drugih. Taka podjetja intenzivno iščejo kupce, a praviloma njihova rast sovpada s konjunkturo v gospodarstvu. Zelo dobro vedo kaj zmorejo, a na poslovanje gledajo iz sebe. Zelo pogosto si postavljajo vprašanja kot so: Kaj lahko prodamo našim strankam? Kako lahko dosežemo naše stranke na najbolj učinkovit način? Kakšne odnose s strankami moramo vzpostaviti da bi kupovali od nas?

Med najhitreje rastočimi podjetji v največji meri najdemo podjetja, ki s skoraj z lasersko natančnostjo a hkrati z užitkom rešujejo specifične probleme ali zadovoljujejo izražene potrebe svojih strank, ne gleda na to ali prihajajo iz IKT, proizvodne ali trgovske dejavnosti. Gospodarska kriza predstavlja takim podjetjem nov izziv in priložnost da prehitijo konkurenco. Andrej Oražem, direktor iz podjetja Dewesoft se je slikovito izrazil, da kar se namenijo uresničiti, tudi uresničijo in če je potrebno pri tem razkopljejo stroko do konca, kar so pokazali tudi z prodorom med razvojne partnerje vesoljske agencije NASA in dobavitelje avtomobilskega koncerna General Motors. Za taka podjetja je normalno vprašanje, kaj je tisto, kar morajo naše stranke narediti in kako jim lahko pri tem pomagamo, da to naredijo bolje, enostavneje in ceneje.

A obstaja še en tip podjetij. To so podjetja, katerih razmišljanje je usmerjeno v nudenje rešitev za zadovoljevanje potreb, ki se jih tudi kupci sami ne zavedajo, niti ne vedo, da je kaj takega mogoče narediti, a so zato nad ponujenimi rešitvami najprej presenečeni in nato navdušeni.

Če bi za prvi tip podjetij rekel, da znajo kupce pobožati, bi za drugi tip rekel da jim zlezejo pod kožo, v tretji tip pa bi uvrstil take, ki jim zlezejo v male možgane, v njihovo podzavest in za njih predstavljajo outsourcing znanja, idej in vizionarstva.

Dr. Nenad Savič
Član metodološke komisije za izbor najhitreje rastočih podjetij od leta 2009 dalje